Ali so ljudje povsod po svetu enako zavzeti za prostovoljstvo? Zakaj s(m)o na vzhodu in jugu Evrope do prostovoljstva nekoliko sumničavi? Kam se uvršča Slovenija in katere skupine prebivalcev prevladujejo med prostovoljci? Zakaj prostovoljstvo nikoli ni povsem altruistično dejanje, temveč se tudi splača? O tem so razpravljali na okrogli mizi z naslovom ‘Prostovoljstvo med altruizmom in egoizmom: Zakaj se splača pomagati’, ki je bila 8. maja 2017 v Atriju ZRC, priredil pa jo je Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU kot napoved nacionalnega tedna prostovoljstva. V razpravi so sodelovali Urška Bittner Pipan, pomočnica direktorja za program na Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Tanja Kek, predstavnica svetovalne službe Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana (BIC), Mojca Pungerčar, dijakinja BIC, Neja Šmid z Zavoda BOB, Nevenka Alja Gladek, koordinatorica programskih aktivnosti na Slovenski filantropiji, in Dan Podjed, raziskovalec na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Razpravo je povezovala Agata Tomažič z ZRC SAZU.
Okrogla miza je potekala v sklopu treh projektov v evropskem programu Erasmus+, ki jih izvajajo na ZRC SAZU, in sicer Schola, Junior Citizens through Volunteering in PEOPLE. Vsi trije projekti, ki so jih uvodoma predstavili Saša Babič, Katarina Šrimpf Vendramin in Dan Podjed z Inštituta za slovensko narodopisje, si prizadevajo mladim olajšati pot k zaposlitvi, prostovoljstvo pa je eden od načinov, kako si obogatiti življenjepis in prepričati bodočega delodajalca.
